Ikhweletše pukwana ya gago ya boitsebišo (ID) gore o boute
LESOLO LA KWALAKWATŠO LA PUKWANA YA BOITSEBIŠO
NAA MOLAOKAKANYWA O RENG?
Molaokakanywa wa Dikgetho, wa 1998 wo o beilego legoratšhomo la molao wa dikgetho tša 1998 o dumeletšwe ke Palamente. O thekgilwe ke ANC, Inkhata Freedom Party, PAC, ACDP le Freedom Front. Ge go ntše go phenkgišanwa ka ga Molaokakanywa wo, mekgatlo ye e gateletše bohlokwa bja dikgetho tšeo di amogelegago le dipoelo tšeo di se nago bosodi. Efela, mekgatlo ka moka e gateletše nyakego ya gore babouti ka moka ba swanetše go ba le dipukwana tša boitsebišo tša khoutu ya methalo.
DINTLHA
Molaokakanywa o akaretša dintlha tše bohlokwa bjalo ka nako ya go bitša dikgetho, gore ke mang yo a swanetšego go bouta, ke mang yo a ka tsenelago dikgetho, dinyakwa ga mmogo le diboutu tšeo di ikgethago tša batho ba bangwe.
Dikgontšhi tše dingwe tša Molaokakanywa di hlalošwa ka tlase.
Poresitente o tla bitša dikgetho pele ga mafelelo a nako ya mmušo.
MaAfrika Borwa ka moka ao a lego mengwaga ye 18 le go feta ao a lego ka mono nageng a tla dumelelwa go bouta. Seo ga se akaretše batho bao ba bajwago monaganong, bao ba hlakanego hlogo goba bao ba hlokomelwago ka tlase ga Molao wa Maphelo a Monagano. Batho bao ba golegilwego ka lebaka la melato ye boima ba ka se dumelelwe go bouta.
Go dirilwe dipeakanyo tša diboutu tšeo di ikgethilego. Diboutu tšeo di ikgethilego di diretšwe batho bao, mo mabakeng ao a hlathilwego, ba sa kgonego go bouta. Bašomi ba botipolomata le ba malapa a bona bao ba rometšwego dinageng tša ka ntle ba tla dumelelwa go bouta nakong ya dikgetho. Legoro le lengwe la diboutu tšeo di ikgethileng ke la bašomi ba dikgetho leo le akaretšago bašomi ba tšhireletšo ba mmušo, magareng ga maphodisa le ba sesole. Dipeakanyo tše dingwe gape tšeo di ikgethago tša boutu di direlwa digole, bao ba sa tielelago mmeleng, batšofadi le basadi bao ba lego mmeleng ka ge ba ka se kgone go fihla mafelong a go bouta ka lebaka la go se kgone ga mmele.
TSHEPETŠO
Molaokakanywa o kgontšha ngwadišo ya babouti ga mmogo le tlhamo ya maina a babouti. Ngwadišo ya babouti ba maswanedi e tla swarwa go ya go ile. Ge motho a ngwadišitše bjalo ka sebouti, dintlha tša gagwe di tla netefatšwa ka go retšisetara ya palo ya batho ya mmušo yeo e dulago ka go Kgoro ya Merero ya Selegae.
Ka morago ga go netefatša dintlha, leina la gagwe le tla tsenywa ka go rolo ya babouti. Batho ka moka bao maina a bona a lego ka go rolo ya babouti ba tla kgona go bouta ka letšatši la dikgetho leo le tlago bewa ke Poresitente.
DINYAKWA
Gore ba boute, batho ba swanetše go ba le pukwana ya boitsebišo ya khouto ya methaladi. Ye ke tokomane e nnoši yeo e dumelelwago bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go Molaokakanywa wa Dikgetho wa 1998.
Batho bao ba se nago pukwana ya boitsebišo ya khouto ya methaladi, ba swanetše go dira kgopelo ya pukwana ya boitsebišo ya khouto ya methaladi mme ka nako e tee ba dire gape kgopelo ya setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana.
Setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana se šoma fela nako ya dikgwedi tše 12 mme se ka šomišwa go ngwadiša sebouti, mola Kgoro ya Merero ya Selegae e sa le gare e lokiša pukwana ya boitsebišo.
Setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana se na le dintlha tša mokgopedi: dinomoro tša pukwana ya boitsebišo ga mmogo le seswantšho sa mokgopedi.
Setifikeiti sa boitsebišo sa nakwana se tla fiwa mo nakong ya diiri tše 24, ntle le mafelo ao a se nago dikhomphyutha. Mo mabakeng a bjalo di tla fiwa ge diyuniti tšeo di sepetšwago di boa mo mafelong ao dikgopelo di dirilwego go wona.
Ka go diporofensi tše dingwe Go hlamilwe Diforamo tša Merero ya Selegae go thuša Kgoro ka mešomo ya yona. Diforamo tše di swanetše go fiwa thušo.
Tshedimošo ka ga batho bao ba šomago ka dikgetho/dihlopha tša go ithaopa/dihlopha tša mošomo go thuša ka lesolo la boitsebišo. Maloko a palamente a kgopelwa go netefatša gore mošomo wa boithaopo o fiwa Kgoro ya Merero ya Selegae. Mo mabakeng a, baithaopi ka moka ba swanetše go ingwadiša le Kgoro ya Merero ya Selegae mme ba a netefatše. Ba tla hlahlwa ke ba Mereron ya Selegae mme ba tla fa ditirelo tša bona ba sa kgetholle, ba sa tšee lehlakore la sepolotiki mme ba sa lefelwe. Ba tla thuša go tlatša diforomo, go dira dikgatišo tša menwana ya bakgopedi le go netefatša gore go fihlelelwa dinyakwa ka moka bjalo ka go fana ka ditifikeiti tša matswalo, bjalo bjalo.
Maloko a palamente a kgopelwa go ikgokaganya le baemedi ba kgoro mo mafelong a bona mme ba beakanye ka mo ba ka thušago le go ithaopa go tšea karolo ka go dipoledišano ka go diyalemoya mo mafelong a bona mo ba ka fanago ka tshedimošo ka ga lesolo la dipukwana tša boitsebišo.
DINTLHA TŠE BOHLOKWA TŠEO DI SWANETŠEGO GO GOPOLWA
Go lokiša dipukwana tša boitsebišo go tšea lebaka la go lekana dibeke tše seswai.
Ge setifikeiti sa matswalo se se gona, ikgokaganye le mohlankedi wa retšene go hwetša ditsela tše dingwe tša boitsebišo tšeo di ka šomišwago. Le ge go le bjalo, Kgoro e tšea magato a bogale go netefatša gore go šomišwa ditokomane tša maleba tša boitsebišo gore go thibelwe bofora.
Ge go dirwa kgopelo ya pukwana ya boitsebišo le setifikeiti sa boitsebišo, go nyakega diswantšho tše tharo.
Tše pedi tša pukwana ya boitsebišo
Letona la Merero ya Selegae o tla tsebagatša foromo ya nakwana ya boingwadišo bja go bouta, fela ga e ešo ya ba gona.
Kgoro ya Merero ya Selegae e na le diswantšhi (cameras) ka go diyuniti tša go sepela tšeo di tšeago diswantšho tšeo di sa lefelwego.
Dipotšišo tše dingwe di ka lebišwa go: Bolaodi bja Dikgokagano tebišo go Hlogo ya Dikgokagano go: 314 8014/5 goba fekesetša go: 316 7032.
Dingongorego ka ga tirelo ya Kgoro ya Merero ya Selegae di swanetše go fiwa ka nomoro ye ya go se lefelwe: 088 601190.
BAKGOPEDI BA MATHOMO BAO MATSWALO A BONA A SEGO A NGWADIŠWA
Mokgopedi yo matswalo a gagwe a sego a ngwadišwa o swanetše go –
tlatša foromo ya B1 9;
tliša diswantšho tše pedi tlatša foromo ya B1 24 bjalo ka kgopelo yeo e latetšwego ya matswalo;
tliša bohlatse bja matswalo ka mokgwa wa :
setifikeiti go tšwa tliliniking goba sepetlele seo a belegetšwego go sona; goba setifikeiti sa sekolo seo se netefatšago letšatši la ge a thoma sekolo ditumelelo tša madulo tšeo di nago le leina la mokgopedi setifikeiti seo se tšwago go mong mošomo ge a le gona tokomane ye nngwe le ye nngwe yeo e hlatselago matswalo a Afrika Borwa goba bodudi.
Ka letšatši la go bouta go tla dumelelwa fela pukwana ya boitsebišo ya khoutu ya methalo. Efela, batho bao ba timelelwago ke dipukwana tša bona tša boitsebišo pele ga dikgetho, ba ka fiwa setifikeiti sa boitsebišo mo diiring tše 24.
DIPEAKANYO TŠA KGORO
Ntle le kwalakwatšo yeo e filwego lesolo la dipukwana tša boitsebišo, go dirilwe dipeakanyo ka go diporofensi go netefatša gore babouti ba dira dikgopelo tša pukwana ya boitsebišo yeo e nago le khoutu yeo e nago le methalo.
Nako ya dikantoro e okeditšwe go ya ka dinyakwa tša porofensi ye nngwe le ye nngwe. Kgoro e ka bula dikantoro go tloga ka 07h00 – 18h00 mo matšatšing a beke le go tloga ka 08h00 – 12h00 ka Mokibelo. Sephetho se se bewa godimo ga kgopelo ya setšhaba.
Bašomi ba koketšo ba thwetšwe gore ba šomane le koketšego ya nyakego ya dipukwana tša boitsebišo.
Mo mafelong ao go se nago dikantoro tša Merero ya selegae, go okeditšwe diyuniti tša go sepela.
Diyuniti tša go sepela di ka go diporofensi tšeo di latelago:
Kapa Bohlabela
Kapa Bodikela
Kapa Lebowa
Lebowa Bodikela
Gauteng
O ka ikgokaganya le balaodi ba diretšene ba kgoro ge o nyaka tshedimošo ye nngwe, dikgopelo tša ditirelo goba go ithaopa go fa ditirelo.
Dintlha tša balaodi ba diretšene di ka mokgwa wo o latelago:
Kapa Bohlabela
Kapa Bodikela
Kapa Lebowa
Lebowa Bodikela
Gauteng Bohlabela
Gauteng Bodikela
MOŠOMO WO O LEGO KA PELE
Batho ba bantši ba dirile dikgopelo tša dipukwana tša boitsebišo mme ga se ba di tšea go tšwa dikantorong tša Kgoro ya Merero ya Selegae. Dipukwana tše tša boitsebišo di swanetše go tšewa ka pele ka mo go ka kgonegago. Maloko a palamente a kgopelwa go thuša ka go di fihliša go beng .
Batho bao ba sego ba dira dikgopelo tša dipukwana tša boitsebišo tša khoutu ya methalo ba swanetše go dira bjalo ka pele pele.
Motho yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 16 o swanetše go felegetšwa ke leloko la lapa leo le nago le mengwaga ye 10 go mo feta yo a tlago go dira kgopelo legatong la gagwe mme e le kgopelo ya ngwadišo ya matswalo yeo e latetšwego. Motho yoo o tla re ga mmogo le ditokomane tše dingwe tša thekgo, a tlatša foromo ya bohlatse (form B1 288) yeo e hlatselago dintlha tša matswalo.
Batho bao ba lego ka godimo ga mengwaga ye 21 ba ka dira kgopelo ya matswalo yeo e latetšwego ka bobona.
Ge ditokomane tša thekgo di se gona, mokgopedi o tla botšišwa dipotšišo ke mohlankedi wa Kgoro go hlatha bodudi bja gagwe le letšatši la gagwe la matswalo ka mo go kgotsofatšago.
